Torek, 9. april 2024

V Prešernovem gledališču Kranj slovesno sklenili festival in podelili nagrade 54. Tedna slovenske drame

Osrednji festival uprizoritev, nastalih po slovenskih dramskih besedilih, se je tradicionalno začel na svetovni dan gledališča, 27. marca, slovesno pa se zaključuje 9. aprila 2024

V dvanajstih dneh festivalskega programa so si obiskovalke in obiskovalci lahko ogledali sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu, tri predstave v programu za mlade, en ekskluzivni dogodek ter še sedemnajst dogodkov letos izjemno bogatega dodatnega programa, del katerega so bili problemski razgovori, okrogle mize, predstavitev novega kulturnega certifikata, zvočna raziskava, tri delavnice, štiri razstave, projekcija televizijske trilogije, bralne uprizoritve, dva dneva nominirancev in koncert.

Festivalski program je bil izjemno dobro obiskan, vstopnice za številne predstave so bile razprodane, obiskovalke in obiskovalci ter zainteresirana javnost pa so aktivno spremljali tudi vse dogodke dodatnega programa.

Veseli smo, da je festival letos potekal tudi na dveh novih lokacijah v Kranju in še poglobil lokalna partnerstva in sodelovanja. Pri pripravi festivala smo sodelovali z več kot dvajsetimi različnimi organizacijami: institucionalnimi gledališči, fakulteto, inštituti, nevladnimi in mednarodnimi organizacijami, na festivalu pa je sodelovalo več kot 350 umetnic in umetnikov ter drugih gostujočih.

"Zaključujemo še eno izjemno uspešno izvedbo tega pomembnega kulturnega dogodka, ki že dolga leta predstavlja vrhunce slovenske gledališke ustvarjalnosti. Ponosen sem, da smo v Kranj pripeljali izjemne predstave, diskusije in srečanja. Znova se iskreno zahvaljujem vsem zaposlenim in sodelavcem Prešernovega gledališča Kranj in seveda vsem ustvarjalkam, ustvarjalcem, strokovnjakinjam, strokovnjakom in ekipam, s katerimi smo spletli živo zgodbo iz plodnega tkiva slovenske dramatike in gledališča," je ob zaključku festivala povedal direktor Prešernovega gledališča Jure Novak.

Na sklepni slovesnosti smo podelili sedem nagrad 54. Tedna slovenske drame:

nagrado občinstva za najboljšo predstavo festivala,
nagrado Tedna slovenske drame za najboljšo igralko,
nagrado Tedna slovenske drame za najboljšega igralca,
posebno nagrado Tedna slovenske drame po presoji žirije,
Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa,
nagrado za najboljšega mladega dramatika oz. dramatičarko,
nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo.

Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije pa je podelilo dve strokovni nagradi:

nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo dramaturginji Marinki Poštrak,
priznanje za kritiško in teatrološko delo v zadnjih dveh letih dramaturginji Zali Dobovšek.

Iskrene čestitke vsem nagrajenkam in nagrajencem!

Slovesni zaključek v režiji Bora Ravbarja se je začel s pozdravnimi nagovori direktorja Prešernovega gledališča Kranj Jureta Novaka, župana Mestne občine Kranj Matjaža Rakovca in ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko, nato je sledila podelitev nagrad. Prireditev, ki sta jo povezovali Vesna Pernarčič in Vesna Slapar, je obogatila glasbenica KiKi. 54. Teden slovenske drame, festival presežkov slovenske dramske ustvarjalnosti, je tako uspešno končan.

Gledališče, hvala, da si!

NAGRADE 54. TEDNA SLOVENSKE DRAME

NAGRADA PO IZBORU OBČINSTVA

Prešernovo gledališče nagrado po izboru občinstva podeljuje v sodelovanju s časopisom Gorenjski glas in Mestno občino Kranj. V konkurenci je bilo sedem uprizoritev tekmovalnega programa (Antigona, Deževen dan v Gurlitschu, Druga preteklost, Juriš, Mrakijada, Pohorski bataljon, Spolna vzgoja II (1–5)) ter pet uprizoritev spremljevalnega programa (deklici, Heroj 4.0 – Business as Usual, Nekaj v zraku (Al Araf), Noli me tangere, Realisti).

Gledalke in gledalci so po vsaki predstavi prejeli glasovnico in uprizoritev nagradili s točkami od 1 do 5. Letošnje festivalsko občinstvo je najbolj prepričala uprizoritev:

SPOLNA VZGOJA II: Diagnoza + Consentire + Zmožnost + Igre + Borba

(soavtorice Tjaša Črnigoj, Lina Akif, Sendi Bakotić, Nika Rozman, Vanda Velagić, Tijana Todorović, Barbara Kapelj, Tea Vidmar in Lene Lekše)

v režiji Tjaše Črnigoj, ki je nastala v produkciji Nove pošte (Maska Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče) in Mesta žensk.

Uprizoritev je prejela povprečno oceno 5,0.

ŠELIGOVA NAGRADA za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa

Izmed sedmih uprizoritev v tekmovalnem programu selektorice Alje Predan je strokovna žirija, ki so jo sestavljali Aleš Jan (predsedujoči), Pia Brezavšček in Mirna Rustemović, soglasno razglasila, da Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev prejme:

MRAKIJADA

(po trilogiji Ivana Mraka Stari Rimljan, Sinovi starega Rimljana, Razsulo Rimljanovine in po drugih Mrakovih besedilih)

v režiji Nine Rajić Kranjac, ki je nastala v produkciji SNG Drama Ljubljana

Utemeljitev: Uprizoritev Mrakijada v izvedbi SNG Drama Ljubljana združuje izjemne in dovršene pristope sodobnega gledališča. Že sam programski izbor in oživitev del slovenskega pisatelja predstavljata osnovo za sodobno uprizoritev. Priredba in zlasti odrska postavitev pa to samo še dokazujeta. Režija v ustreznem odrskem prostoru na inovativen način na odrske deske postavlja daljše časovno obdobje družine, s sodobnimi prijemi ironije in odtujitve ter s precizno odrsko mizansceno, tudi s potujitvenimi elementi in simultanostjo, v izjemnem ritmu in dinamiki omogoča igralskemu ansamblu kreacije na najvišji ravni. To ponujeno možnost je ansambel ljubljanske Drame dodobra izkoristil. Igralci in igralke polnokrvno živijo v svojih vlogah in transformacijah, izkoriščajo svoje odrske priložnosti ter vsak zase in vsi skupaj najdejo trenutke, ki občinstvo zapeljejo v magičnost gledališča. Mrakijada je predstava, ki bi je bilo veselo vsako evropsko gledališče.

NAGRADO TEDNA SLOVENSKE DRAME ZA NAJBOLJŠO IGRALKO

tekmovalnega programa po presoji žirije prejme:

Tina Vrbnjak

za vlogi Pokojne matere, prve Rimljanke, in Prvega oznaša v uprizoritvi Mrakijada v režiji Nine Rajić Kranjac ki je nastala v produkciji SNG Drama Ljubljana

Utemeljitev: Tina Vrbnjak je v kompleksni stvaritvi, v Mrakijadi, v vlogi Pokojne matere, prve Rimljanke, vse dogajanje prisotna kot duh, kot krivda, ki straši in poganja celotno uprizoritev. Svojo pojavo ji uspe igralsko razločiti od preostale, prav tako briljantne igralske ekipe, in jo popeljati na novo raven. Iz metapozicije vsevedno pobliskava v občinstvo in postane režiserkin alter ego, ko uprizoritev z odra usmerja in režira kot mračni motor zgodovine. Uspe se ogniti tankemu ledu uprizarjanja ženskih stereotipov, ni niti zgolj mučenica niti zgolj mračna zapeljivka, saj ima, nemalo cinično, vajeti uprizoritve vseskozi v svojih rokah.

NAGRADO TEDNA SLOVENSKE DRAME ZA NAJBOLJŠEGA IGRALCA

tekmovalnega programa po presoji žirije prejme:

Benjamin Krnetić

za vlogo Ferdija, Rimljanovega sina iz drugega zakona v uprizoritvi Mrakijada v režiji Nine Rajić Kranjac, ki je nastala v produkciji SNG Drama Ljubljana

Utemeljitev: Benjaminu Krnetiću z likom Ferdija, ki je tudi alter ego Ivana Mraka, uspe naseliti svoj igralski aparat do same skeletne strukture. Njegovo skrivenčeno telo in begajoč pogled neuspešno iščeta izhod iz klešč zgodovine, ki reproducirajo logiko rablja in žrtve in ki jih kot kontrapunkt z neverjetno močjo uteleša celoten igralski ansambel ter na ta način podpihuje tudi silo Krnetićeve igralske bravure. Igralca ni strah za vlogo zastaviti tudi lastnih šibkosti, da bi pokazal na nemogočo čistost moralnega pozicioniranja. Ranljivost in brezkompromisna samokritičnost sta tisto, kar tej vlogi daje v gledališču redko videno globino.

POSEBNO NAGRADO TEDNA SLOVENSKE DRAME PO PRESOJI ŽIRIJE

ZA INOVATIVEN PERFORMATIVNI PRISTOP K OBČUTLJIVI TEMATIKI

prejme uprizoritev

SPOLNA VZGOJA II: Diagnoza + Consentire + Zmožnost + Igre + Borba

(soavtorice Tjaša Črnigoj, Lina Akif, Sendi Bakotić, Nika Rozman, Vanda Velagić, Tijana Todorović, Barbara Kapelj, Tea Vidmar in Lene Lekše)

v režiji Tjaše Črnigoj, ki je nastala v produkciji Nove pošte (Maska Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče) in Mesta žensk)

Utemeljitev: V seriji petih predavanj-performansov (Diagnoza, Consentire, Zmožnost, Igre, Borba) ustvarjalni kolektiv spregovori o (ženski) spolnosti z različnih perspektiv in s pomočjo niza uprizoritvenih praks. Tematiko spolnosti obravnava na poglobljen in poučen način, ki občinstvu posreduje relevantna znanja in informacije o tej temi, hkrati pa to počne tudi z vrsto občutljivo izbranih in premišljenih odrskih orodij. Uspešno balansira na meji med gledališko predstavo in predavanjem, obsežno raziskovalno-dokumentarno delo mu uspe prenesti v gledališki jezik. Igralsko zelo jasno, natančno in suvereno uporablja vsa odrska orodja in gledališke mehanizme, ki jih natančno razporedi glede na temo in celoto, ki jo želi predstaviti. S svojim delom ustvarja nov gledališki prostor, ki spodbuja odprt dialog o spolnosti, premika meje in ruši stereotipe in tabuje ter sili k soočanju z njimi. Vse to povezuje premišljena igra med nastopajočimi in občinstvom, ki je dramaturško razdelana tako, da je vsaka enota lahko samostojna, hkrati pa je njihova celota tudi edinstven gledališki dogodek. V svojih predstavah nas ustvarjalni kolektiv opominja na moč, ki jo ima gledališče v družbi, in na to, kaj lahko naredimo z njim in vsemi vejami, ki nam jih ponuja, kako ga usmerjati in skupaj z njim graditi bolj odprto družbo.

NAGRADA ZA MLADEGA DRAMATIKA

Na natečaj za nagrado za mladega dramatika, na katerem se za nagrado potegujejo besedila avtorjev, starih do trideset let, je letos prispelo devet besedil. Med njimi je strokovna žirija v sestavi Rok Andres (predsedujoči), Miriam Kičiňová in Jakob Ribič nominirala tri besedila: Jaka Smerkolj Simoneti: Mimobežnice, Brina Jenček: Grem greš greva pljusk 2 young 4 4ever ЕЛА НАДВОР ДА СЕ ИЗЛУПАМЕ strah me je prevelikih oči in premajhnih medvedov bližamo se končni postaji prosim izstopite pogoltnila sem te in izpljunila rahlo prežvečenega in Tilen Oblak: Čisto pravi deček.

Nagrado je soglasno dodelila

Brini Jenček

za besedilo

Grem greš greva pljusk 2 young 4 4ever ЕЛА НАДВОР ДА СЕ ИЗЛУПАМЕ strah me je prevelikih oči in premajhnih medvedov bližamo se končni postaji prosim izstopite pogoltnila sem te in izpljunila rahlo prežvečenega

Utemeljitev: Gledališko besedilo nas postavlja v rambertovski svet mladega para, ki skozi rahlo melodramske vijuge premišljuje o svojem odnosu – še bolj pa o svoji prihodnosti. A besedilo se zaveda, da se odnosi ne vzpostavljajo v praznem prostoru, pač pa so umeščeni v družbeni kontekst, ki jih tudi temeljno determinira; tako avtorica iz območja intimnega postopoma prehaja v kritiko sodobnega sveta, "kapitalističnega realizma" (Mark Fisher). Zanj so značilni prekarnost, mobilnost in zahteva po fleksibilnosti – in tako tudi oba protagonista živita "od projekta do projekta", preživljati se morata s številnimi dodatnimi zaposlitvami (npr. z dostavljanjem hrane), predvsem pa sta razpeta med svojim domačim krajem in "globalnim severom", domnevno obljubljeno deželo, v kateri pa se, ko si enkrat tam, izkaže, da ni nič manj izkoriščanja ter ekonomske in socialne ranljivosti. Besedilo je tako izrazito sodobno, predvsem pa se postavlja na stališče mlade generacije in kaže na njene stiske, ki so sicer posledica širšega družbenega sistema, vendar pa se prej ali slej prenesejo tudi v medsebojne (intimne) odnose.

Nagrajeno dramsko besedilo Brine Jenček je sveže in neposredno, predstavlja razpadajoči svet in v njem razpadle odnose, ki so ujeti v komunikacijsko pustino, omejeno zgolj na ekstrakt jezika sodobne tehnologije. Posebna kvaliteta pa je format, ki z enovrstičnicami posnema dialog med partnerjema.

NAGRADA SLAVKA GRUMA

za najboljše novo nastalo dramsko besedilo

Nagrado Slavka Gruma letos podeljujemo že 45-ič. Med štiriindvajsetimi besedili je že omenjena žirija nominirala naslednja štiri besedila: Marko Bratuš, Haris Pašović: Najboljša evropska predstava, Tjaša Mislej: Prva beseda je mama, Daniel Day Škufca: Budnost zimskega jutra in Iza Strehar: Nezakonske matere.

Nagrado so soglasno podelili

Izi Strehar

za besedilo

Nezakonske matere

Utemeljitev: Dramsko besedilo Nezakonske matere ni samo pogled na družinske odnose, kot se spreminjajo v 20. in 21. stoletju, ampak je predvsem drama o odnosu do materinstva, opredelitev do pomena, kaj sploh je biti mati, kakšno moč in silo potrebujejo ženske, ki se v zgodovinski perspektivi borijo za materinstvo, kakšne so njihove pravice, in to ne glede na leto, v katerem smo: 1940 ali 2000 ali … Nove in drugačne so zgolj okoliščine, ki se pojavljajo in s katerimi je nujno treba računati. Nezakonske matere je tudi pogled v zgodovino, potovanje do notranjih stanj ženske v okoliščinah vojne, pritiska, zlorabe. Struktura drame uporablja jezik filma, ki vnaša dinamiko, hitre spremembe kraja in časa, hkrati pa igra rafinirano gradira tudi s presenečenjem. Avtorica je ustvarila različne like mater v eni družini ali rodbini; to so liki z globino, v kateri se pojavlja grenkoba poslanstva, ki so si ga izbrale za vse življenje. Igre ni strah obravnavati mučnih tem, za katerimi je čutiti nežnost, mestoma pa tudi humor, ki je pokazatelj zrelosti avtorice in njenega besedila. Lahkotnost, s katero se premikamo med dekadami, med zgodovinskimi dejstvi in dogodki, modernostjo in preteklostjo, se pred bralcem odpira kot prava arheološka detektivka.

Iza Strehar prejme Grumovo nagrado za besedilo Nezakonske matere. Avtorica spretno gradi dramski svet, v katerem je ženska ujetnica patriarhalnih razmerij in pričakovanj, a se (ne)uspešno bori za svoj glas in svobodo izbire. Opozarja na nevralgične točke (slovenske) družbe, vendar z njihovim umeščanjem v zgodovinski kontekst kaže na njihovo historično pogojenost in spremenljivost. Besedilo odlikuje kvalitetna pisava, odnos do obravnavane materije in občutljivost za problematiko vloge žensk(e) v daljši časovni perspektivi.

NAGRADI DRUŠTVA GLEDALIŠKIH KRITIKOV IN TEATROLOGOV SLOVENIJE

Priznanje Vladimirja Kralja za kritiško in teatrološko delo v zadnjih dveh letih ter nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije vsaki dve leti za dosežke na področju kritiškega, teatrološkega, dramaturškega, uredniškega ter drugega, dejavnosti društva ustreznega strokovnega dela na področju uprizoritvenih umetnosti.

Strokovna komisija v sestavi Diana Koloini, Alja Predan, Maša Radi Buh, Rok Vevar in Barbara Skubic je nagrado in priznanje letos podelila prejemnicama:

MARINKA POŠTRAK

nagrada Vladimirja Kralja za življenjsko delo

Utemeljitev: Marinka Poštrak je kot dramaturginja in umetniška vodja v treh desetletjih dela v Prešernovem gledališču Kranj temeljno zaznamovala svojo matično hišo in tudi celoten slovenski gledališki prostor. Kot dramaturginja je domislila in sooblikovala mnoge pomembne, odmevne, tudi prelomne uprizoritve v Kranju in drugod, zlasti ob režiserjih in režiserkah, s katerimi je razvila trajno sodelovanje. Z oblikovanjem repertoarjev Prešernovega gledališča in celostno skrbjo za ansambel ter njegovo ustvarjanje ji je uspelo majhno provincialno gledališče razviti v eno najbolj prodornih gledališč v Sloveniji. Kot umetniška vodja je Marinka Poštrak svojemu gledališču zagotovila kvalitetni preskok, kakršnega lahko vidimo le redko. Prešernovo gledališče ji je uspelo profilirati kot središče kritičnega razmisleka o današnji družbi, odpiranja zamolčanih tem in nepopustljive etične drže, obenem pa prostor oblikovanja novih in drznih uprizoritvenih estetik. K sodelovanju je navkljub skromnim možnostim pritegnila tako rekoč vse prodorne režiserje in režiserke iz našega prostora, nekateri so prav z ansamblom PGK ustvarili antologijske uprizoritve. Pri tem je znala upoštevati tudi regionalni kontekst, povezovati specifične teme, žanre in pristope, ki so gledališču omogočili živo komunikacijo z domačim občinstvom. Hkrati je vzgojila občinstvo Prešernovega gledališča in njegov igralski ansambel, njuni rasti je vselej posvečala izjemno skrb. Svoje prizadevanje je posvečala tudi Tednu slovenske drame, ki se je v tem času razvil v mednarodni festival, še posebej je spodbujala kontinuirano uprizarjanje sodobne slovenske dramatike. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije prepoznava še vedno intenzivno ustvarjalno kondicijo Marinke Poštrak in se nadeja, da jo bo v dobro slovenskega gledališča vzdrževala še naprej. Nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo pa si zasluži že zdaj.

ZALA DOBOVŠEK

priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih

Utemeljitev: Zala Dobovšek je dramaturginja, gledališka kritičarka, teatrologinja in docentka za področje dramaturgije in študijev scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Njen dosedanji opus obsega in dokazuje najširši interes za polje uprizoritvenih praks tako žanrsko kot poklicno; bila je selektorica številnih festivalov, tudi Borštnikovega srečanja, nagrajena je bila za svoje delo praktične dramaturginje, že v študijskih letih pa se je uveljavila kot gledališka kritičarka. Poleg lastnega pronicljivega pisanja za različne medije kritično teatrološko misel za prihodnost vztrajno goji tudi z dolgoletnim mentorstvom najrazličnejših kritiških delavnic in seminarjev. Leta 2019 je doktorirala z disertacijo, ki je, posodobljena in vsebinsko prilagojena novemu bralstvu, izšla v Knjižnici MGL (2022) z naslovom GLEDALIŠČE IN VOJNA: Uprizoritveni odzivi na vojne v 90. letih v nekdanji Jugoslaviji. V knjigi ob praktičnih primerih, s fokusom na Sarajevo, problemsko raziskuje kontekst Balkana, družbeno-psihološke fenomene vojne in potrebo po njenem odrskem uprizarjanju, scela in analitično pa se posveti izjemnemu opusu evropsko uveljavljenega režiserja Oliverja Frljića. Izstopajoča knjiga Zale Dobovšek – ki ne bi mogla iziti ob bolj pravem času – je premišljeno in natančno izpisano delo, ki teatrologijo postavlja ob bok uprizoritveni praksi, jo spretno prepleta s sociologijo, predvsem pa se z natančnim in brezkompromisnim pristopom odziva na svet, ki jo obdaja. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije ji podeljuje zasluženo priznanje Vladimirja Kralja za dosežke v zadnjih dveh letih.